Sveti Maksim Grek (cca. 1470–1556): med rokopisi, knjigami in knjižnicami v zgodnjerenesančnem obdobju

Journal Title: Keria: Studia Latina et Graeca - Year 2017, Vol 19, Issue 1

Abstract

Usoda sv. Maksima Greka (Mihail Trivolis, ok. 1470, Arta – Maksim Grek, 1556, Moskva) predstavlja značilno ljubezen do znanja, ki je usmerjala zgodnjerenesančnega individuuma. Čeprav je Mihaela Trivolisa, ki je v severni Italiji doživel mnogo bogatih intelektualnih izkušenj, pozneje v moskovski Rusiji doletela krivična obsodba na cerkvenih zborih (1525, 1531), njegova dejavnost priča o njegovem duhovnem vzpenjanju. Kot učenec filologa in prevajalca iz grščine v latinščino Joannisa Laskarisa ter sodelavec Alda Manuzia v njegovi tiskarni v Benetkah, je Mihael Trivolis pridobil znanje o rokopisih, inkunabulah ter o tehniki spreminjanja človeške pisave v tiskano obliko. A mislec, ki je na gradu Mirandola učil grščino nečaka slavnega Pica, je našel duševni mir šele na sveti gori Atos, v samostanu Vatopedion, kjer je z imenom Maksim sprejel meništvo. Tam je nadaljeval z rokopisnim in knjižnim delom ter ustvarjal svoj molitveni opus. Na povabilo ruskega velikega kneza Vasilija III, da naj z Atosa pošljejo prevajalca, je leta 1518 odpotoval v Moskvo, kjer je bil kmalu po krivem obtožen heretičnih napak pri prevajanju in obsojen skoraj na dosmrtno kazen. Vendar je v času priprtja v samostanskih ječah napisal veliko število osebnih spisov, ki so hranjeni v rokopisih. Njegova ustvarjalnost je posebej nazorna v njegovi literarni dejavnosti. Umrl je leta 1556, cenjen in spoštovan. Še za časa svojega življenja je bil prepoznan za svetnika, uradno pa ga je ruska pravoslavna cerkev za svetega proglasila šele leta 1988.

Authors and Affiliations

Neža Zajc

Keywords

Related Articles

Bernard iz Clairvauxa: Dva govora

Na 12. stoletje je s svojim duhovnim in kulturnim delovanjem tako izredno vplival sv. Bernard, da ta čas smemo poimenovati kar Bernardovo stoletje. Velike in vsestransko pomembne osebnosti tega svetnika pa ni mogoče pred...

In memoriam: prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec

Prispevki z žalne seje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (26. 5. 2017)

Izbrani arhaizmi glagolskega besedotvorja in oblikotvorja arkadijskega narečja

Pričujoča razprava se osredinja na štiri morda najznačilnejše arhaizme s prajezično datacijo v arkadijskem glagolskem sistemu, izpričane na napisih IG 262 iz Mantineje (5. stol. pr. Kr.) in IG 343 iz Orhomena (4. stol. p...

Origenova »λόγων ἀρχαίων συγγράμματα« od Aleksandrije do Cezareje: grštvo in krščanstvo na polju zapisanega znanja

Preko analize Origenovih biografskih virov pod vidikom knjige, knjižnice in nasploh (zapisanega) znanja se razkriva globlje vprašanje soočenja grške paideie in krščanstva na prelomu iz 2. v 3. stoletje. Prelomni dogodek...

Kaj pravzaprav pomeni Split? Etimologija starogrške besede aspálathos

Članek podaja analizo uveljavljene etimologije imena mesta Split iz starogrškega poimenovanja rastline aspálathos »žuka ali brnistra, natančneje: lesni grm Alhagi maurorum s cvetovi barve v razponu od svetlo roza do kost...

Download PDF file
  • EP ID EP273532
  • DOI 10.4312/keria.19.1.41-56
  • Views 52
  • Downloads 0

How To Cite

Neža Zajc (2017). Sveti Maksim Grek (cca. 1470–1556): med rokopisi, knjigami in knjižnicami v zgodnjerenesančnem obdobju. Keria: Studia Latina et Graeca, 19(1), 41-56. https://europub.co.uk/articles/-A-273532